Nedolgo nazaj se je zame končalo enoletno obiskovanje male dojenčice, ki je oktobra uradno postala malčica. Z njo in njenima staršema sem preživela kar nekaj lepih trenutkov, polnih smeha, topline in košček njihove družinske sreče. Hvala!
Še dobro, da smo pohiteli s fotografiranjem srečke nosečke, ker je par dni za tem že rodila... Začela se je nova zgodba in novo življenje...
Stara sem en mesec in znam pokazati že jezička...
Mesec starejša in že pasem krav'ce...
Zajček dolgoušček...
Stara sem 4 mesece in to je moje prvo Valentinovo...
Stara sem že skoraj 5 mesecev...
Pri otrocih ni majhnih korakov. Vse, kar storijo in naredijo, so velike stvari. Predvsem srca imajo večja kot mi - odrasli. Vanje spravijo vse, kar vidijo in vse, česar se zavedajo - tudi majhen kamenček, ki so ga opazili na cesti, listek z drevesa, poljubček kar-tako, mravljico ali črička, predvsem pa vse ljudi, ki so okoli njih ...
Če le imate možnost, opazujte majhne otroke, tiste nepotvorjene miške, ki še vse povedo, ki ne znajo lagati in se smejijo krivemu prstu ... in pomislite, da smo bili tudi mi nekoč takšni ... in smo lahko ponovno, samo dopustiti si moramo.
Živijo, sem 6 mesecev star Velikonočni zajček!
V nas vseh je še vedno otrok, ki verjame v čudeže. Za otroke so čudeži preproste reči. Vsak dan je čudežen – nepojasnjen, poživljajoč, vedno nov.
Moja prva svečana oblekica in prava pravcata zabava za krst...
Poletje je, jaz pa sem stara že 8 mesecev...
9 mesecev...
Pri 11ih mesecih se postavljam na noge.. Še malo pa me bo povsod polno ;)
Nastalo je veliko lepih spominov in žal mi bo, če je ne bom videla več odraščati...